[ Pobierz całość w formacie PDF ]

zabi kmalu taka beraãica Micika. Vidi0 , taka je ta reã:
zato pravim zdaj in bom govoril zmerom, da je ni v celi
fari veãje prismode, kot je ta moj angelãek, kakor mu
pravi0 , ta moj golobãek, ta moj nebe0 ki Janezek.«
Jakob Kle0 ãar zapusti krãmo. Veãkrat sem izpra0 eval
ljudi, kako Ïive starec in mlada poroãenca. Niso mi mo-
gli prehvaliti pridnosti Janezove in dobrotljivosti njego-
ve Ïene. Jakob je nekaj ãasa 0 e ropotal, ali Micika mu je
stregla tako lepo in potrpeÏljivo, da se je kmalu umiril.
âez pol leta jo je imel tako rad kakor dete skrbno, ved-
no ljubeznivo varuhinjo. Velikokrat ji je rekel, smehljaje
se in migaje s prstom, kakor da se ji grozi: »Oh, ti pres-
netnica ti, ti prilizovalka ti, kajne da ti poskakuje kar
srce od veselja, da ima0 zdaj na limanici tudi starega sit-
neÏa Kle0 ãarja?«
196
KRANJSKA JEZA
BESeDA
HUDEVCI
onj pripelje sreãno voz sena do klanca. Tu se ustavi.
KGospodar hoãe iti 0 e po drugega konja, ali hlapec
pravi: »âemu? Naredimo kakor Hudevci.« In gospodar
poÏene konja in hlapec in vsa druÏina se zaleti od zadaj
v voz in ga porine, kakor bi trenil, ãez klanec, in konj ga
pelje zopet brez teÏave domov. 
Kmalu potem sem sedel v StraÏi v krãmi po0 tenega
narodnjaka in se pogovarjal z njim o vpeljavi sloven-
0 ãine v uradnije. MoÏ, ki je tudi ud Mohorjeve druÏbe,
pravi nazadnje: »Bo teÏko kaj, se ravsamo preveã med
sabo. Ko bi ravnali kakor Hudevci, bi dosegli vse.«
»Zakaj kakor Hudevci?«
»Zato, ker so Hudevci vsi ene misli, sicer jih ne po-
znam, 0 e nisem bil nikoli v njihovi vasi.«   
Pomenek povem svoji br0 linski gospodinji in jo vpra-
0 am, ãe pozna te sloÏne ljudi kaj bolj natanko. »O, kako
ne, saj je tam omoÏena moja sestra. Oblazite vse kote,
pa ne veste za Hudo! Saj ni daleã: ãetrt ure za Potoãar-
sko vasjo pod Kaãjo ritjo. Rekla bi: Pojdite tja in poglejte,
ali ni vredno: je paã borna, majhna vas, nad vasjo pa ho-
sta in sem proti Potoãarski vasi polje. Bog si ga vedi,
197
KRANJSKA JEZA
BESeDA
kateri bedak je dal vasi tako grdo ime. Bolj0 ih ljudi ne
najdete v celi fari. Hudevci se med sabo ne prepirajo ni-
koli, 0 e manj pa pravdajo. âe zaãne ãlovek, ki ne ve,
opravljati Hudevca vprião drugih Hudevcev, skoãijo
zanj vsi na noge:
,Ti, ve0 , preden zine0 katero zoper Janeza, pojdi lajat
drugam na po0 tene ljudi. Janeza poznamo, da je jak.
Kdo pa si ti? Ve0 , to nam ni znano, da si ti tudi jak, ti
pasji gobec ti! Kar tako nadero ãloveka.
Hudevci nimajo ne hlapcev ne dekel, pomagajo si
raj0 i med sabo sami v vsaki sili, o vsaki stiski, o vsakem
veãjem delu, ãe se mudi. Vidite, recimo tako: temu je
zmanjkalo drv, ni mu treba niã okoli prositi in iskati,
sosed pride kar sam in tudi po dva in po trije in 0 e veã
in tako leÏi drugi dan, ker je hosta blizu, Ïe vse polno
drv okoli hi0 e, da jih je dosti za pol leta. In zopet ta bi
rad hitro pooral ali pokosil ali okopal vinograd ali kar-
koli se nabere takega kmeãkega dela pri enem ali dru-
gem: vselej bo dobil ãlovek toliko pomoãi od sosedov,
kolikor je potrebuje. In tako dela vãasi cela vas danes pri
meni, jutri pri tebi, v sredo pri kom drugem in tako je
odpravljen posel povsod o pravem ãasu. Vsaka hi0 a se-
veda ima svojega gospodarja, pa Ïive tako, kakor da bi
delala cela vas eno samo druÏino. Take lepe sprave se
gotovo tudi Bog veseli, zato pa jim deli tudi tak blago-
slov, da ni v vasi niã popolnoma sirotnih, rodi jim dobro
198
KRANJSKA JEZA
BESeDA
polje in gorica, ãe nikjer ne. O, da se pripovedovati 0 e
veliko o teh kr0 ãanskih ljudeh. âe je komu trdo za de-
nar, mu ponudi sosed kar sam, in ãe nima, kaj zato  bo
pa posodil tretji ali ãetrti sosed, in ãe bi se pripetilo, da
cela vas ne bi zmogla, bodo 0 li prosit zanj drugam, k pri-
jateljem, znancem in Ïlahti v bliÏnje vasi. In ãe posodi
kaj Hudevec Hudevcu, ne zahteva, bogvaruj, kakih po-
sebnih obresti, saj 0 e dolÏnega pisma ne. Prav zdi se mi,
da nima vsaka hi0 a kljuãavnice: to sem se sama prepri-
ãala, ãe gredo z doma, da dostikrat ne zaklenejo niã, pa
se ni prigodila 0 e nikoli nobena tatvina.
Zdaj pa 0 e nekaj.  Kadar ima kdo kak pot, se vzdig-
nejo vsi in ga spremijo. Tako, kadar je semenj v mestu
ali v Mirni peãi, gre cela vas, eni kupovat, drugi proda-
jat, vsi drugi pa za tovari0 ijo. Dom varujejo starci, do-
stikrat jemljo matere 0 e otroke s sabo.
In vsi gredo naenkrat proã, vsi skupaj. Tako korakajo
po cesti naprej drug pri drugem, v dveh ali treh vrstah
ãez celo cesto; skupaj stoje ali hodijo tudi po sejmu, da
se jim ljudje teÏko ogibljejo; nazadnje sedejo skupaj za
eno mizo, ãe je mogoãe, gotovo pa vselej v eni krãmi.
Tako zahajajo v mesto tudi ob trÏnih dneh, vsak pone-
deljek; seve, ne vsi, tako kakih 0 est, sedem, vãasi tudi
deset ali dvanajst, in tudi kar zmerom skupaj. PridruÏil
se jim je Ïe dostikrat kak ãlovek iz druge vasi, nikoli pa
0 e nisem videla, da bi kak Hudevec svoje pustil in 0 el v
199
KRANJSKA JEZA
BESeDA
mesto ali domov s tujci. Zaradi te lepe druÏbe se sli0 i
marsikatera zabavljica. Pravijo, kadar prime Hudevec
desko, da pristopi precej sosed in jo prime za drugi ko-
nec, drugi va0 ãani pa govore: ,·koda, da nima veã ko
dva konca, bomo pa mi poprijeli tu ob krajih, da bo0
laglje nesel. Kadar odskakuje Hudevec na drevesu veje,
pravijo, da priplezajo kmalu k njemu vsi sosedje na dre-
vo, da ne more veã klestiti, nekaj, ker ni prostora, se ne
more gibati, nekaj pa, da mu odsekane veje ne bi smu-
kale prijateljev, in sekaã pra0 a: ,No, kaj bomo pa zdaj
delali? In vsi mu kar v en glas odgovarjajo: ,E, kaj neki
 ãe ni drugega dela, se bomo pa radi imeli in Boga
hvalili.
O trÏnih dneh hodijo Hudevci vãasi tudi k nam pit, pa
niste pazili. Usedajo se vselej za ono mizo tam v kotu;
veste, to so tisti, ki tako pozno pri nas pijo in pojo, kar
naenkrat pa se vsi vzdignejo in odrinejo skupaj proti
domu, kakor sem pravila, da je njihova navada.« 
Slovenec se ne drÏi srede  zlate sklede ne v graji ne
v hvali; povzdiguje rad do vrha nebes, 0 e raj0 i pa meãe
na dno pekla. Najbolj neverjetno se mi je zdelo, da se
nahajajo kje na svetu tudi taki Dolenjci, ki neãejo po-
slu0 ati obrekovanja svojih sosedov. Toda mislil sem si,
da mora biti v toliki pohvali vendar tudi precej resnice,
kajti je n. pr. hudevska edinost pri0 la celo v pregovor. Ti
ljudje so me zaãeli moãno zanimati ter sem se namenil,
200
KRANJSKA JEZA
BESeDA
opazovati jih bolj natanko, kadar pridejo v ponedeljek
k nam.
·e tisti dan sem imel priliko, seznaniti se s prvimi Hu-
devci. Ko sedem ravno k juÏini doma, prideta v hi0 o
moÏ in Ïena in prosita za poliã vina. Moja gospodinja se [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]