[ Pobierz całość w formacie PDF ]

dotlej nevidno, je dobilo jasne oblike. Hodili so mimo
njiju gozdni duhovi, plavali so nad njima in prihajali so
jima naproti. In Milan in Milena nista ãutila nikakega
strahú. Oãí so jima bile vesele in 0 iroko odprte, sladka
radost je bila v njunih srcih. Kadar so jima bile napoti
veje, prikazala se je roka, da jima je napravila stezo. Ho-
dila sta po preprogah, sredi ne0 tevilnih slug, kakor kralj
in kraljica; hodila sta po dvoranah, kakr0 nih ni nikjer
drugod. Nebó se je niÏalo in na neizmernem stropu
jima je svetilo tisoã luãi &
Pri0 la sta v spalnico. Zelene tapete na stenah, zelene
preproge na tleh. Tu je bilo tiho; drevje je 0 umelo takó
nalahko, kot da bi se ãuli samó koraki prihajajoãih sanj;
mirno so se ble0 ãale zvezde, podobne uga0 ajoãim sve-
ãam na kandelabru.
Milena je legla in skoro so ji Ïe dahnile sanje na srce;
toda tedaj je zadrgetala ter stisnila roke k prsim:
»Milan, meni je mraz.«
In Milan je vstal, odrezal kos jasnega nebá ter jo po-
grnil z njim. Njene ustnice so se nasmehljale in zvezde
so se svetile v bliÏini takó moãno, da so ji zatrepetale
trepalnice &
213
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
X
o sta pri0 la skozi neko vas, sta opazila na oglu prve
Khi0 e velik papir. âitala sta na papirju dvoje kralje-
vih zapovedi; zapoved o prepovedani ljubezni in pa za-
poved o nekem zanikrnem 0 tudentu, ki je bil pobegnil
s svojo ljubico, hãerjo uglednega in po0 tenega me0 ãana,
gospoda Timaeusa. Kdor naleti na tega 0 tudenta, naj ga
nemudoma ali obesi, ali pa ovadi kraljevski sodniji, toda
njegovo ljubico naj vrne Ïalujoãemu oãetu.
Milena se je smejala od pre0 ernosti, Milana pa je na
tihem zaskrbelo. V svojih naãrtih za prihodnost dotlej
namreã ni upo0 teval okolnosti, da bi ga utegnil kdo pre-
ganjati. Ni mu pri0 lo na misel, da bi imel do njegove
osebe pravico kdo drugi, nego on sam. Ako bi bil komu
kaj ugrabil, vzeli bi mu lahko to, kar si je prisvojil, 
toda svoje glave, svojih rok in nog ni ukral nikomur &
Vraga, tu je nad ãlovekom nekaj nevidnega, kar se do-
tlej ni brigalo zanj in mu ni storilo nikoli niã dobrega; a
naj se okrene kdaj po svoji volji, nenadoma mu zasadi
kremplje v tilnik. Da bi videl sovraÏnika pred seboj, bi se
ga morda na kak naãin ubranil,  proti temu pa ni re-
0 itve. Oprede in omreÏi ga od vseh strani; ãlovek Ïivi
214
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
sredi drÏavnih, cerkvenih in drugih zakonov kakor
muha v pajãevini; ãe brcne 0 e takó nalahko in previdno,
zadrgne se mu zanka krog vratú & Milan je bil jako ne-
zadovoljen.
In v kak0 nem ãasu mu je stopila na pot ta neumnost!
& Sladko je sanjarjenje in tavanje po meseãini, toda tre-
ba je gnezda, da se ãlovek svobodno zlekne in ogreje.
Narisal je prihodnost svojo in svoje druÏine v jasnih in
krepkih ãrtah. Zadnji smoter vsega nehanja in vseh
skrbi je bogastvo; treba si je torej pridobiti bogastva.
Kdor se malo ogleda, opazi na svojo Ïalost, da pridejo
do tega smotra najprej sleparji in nasilniki. Ali ti ljudjé
so sleparji in nasilniki samó v primeri z drugimi ljudmi,
takoimenovanimi po0 tenjaki. V resnici pa se razloãuje-
jo od poslednjih samo po svojem veãjem razumu in po
svoji veãji spretnosti. Kakor vsakemu bitju jim je lasten
prid prva in najimenitnej0 a stvar. Moãnej0 e drevo jemlje
hrano slabej0 emu,  a nikogar ni, da bi mu pridigoval
o medsebojni ljubezni in o samozatajevanju. O teh
reãeh govoré sploh samó tisti, ki so preslabi ali preleni,
da bi skrbeli sami zase in kliãejo zategadelj ideje, nazore
in svete zapovedi na pomoã. To se vidi posebno jasno in
v velikem obsegu pri bojih med narodi. Narod, ki se za-
veda svojih koristi, ne pozna tolerance, ne pravice, ne
zakonov; z zvijaão in 0 e prej z brezobzirnostjo doseÏe,
kar mu je drago, a drugi dobé re0 pekt pred njim; narod
215
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
pa, ki se sklicuje ob vsaki priloÏnosti na sveta prava in
na razliãne paragrafe ter spravlja dobljene klofute po-
niÏno v Ïep, tak narod ne doseÏe nikoli niãesar in je dru-
gim po pravici v zasmeh & Kadar gré za glavo, postane-
jo sme0 ni vsi obziri in ideali; to so stvarí, o katerih se dá
razpravljati samó v najveãjem miru in za pogrnjeno
mizo. âe me prijatelj davi, mu ne bom 0 ele dokazoval
neopraviãenosti in pregre0 nosti njegovega poãetja & In
drugega ni na svetu, nego samo zalezovanje, zastrup-
ljanje in davljenje. Vse to se godí navadno v takó finih
formah, da ãlovek ne vé, ali je pil strup ali vino, ali je bil
objet ali davljen. V naravi je namreã ljudem, da se po-
sluÏujejo naj prvo zvijaãe in vljudnega hinavstva, potem
0 ele nasilnosti. In to je z ozirom na estetiko lepó in v
redu. Kolikor bolj ãlove0 tvo napreduje, tem finej0 ih
oroÏij se posluÏujejo posamezna bitja v medsebojnem
boju; ãe pokaÏe kdo svoje bodalce preveã oãitno, se dru-
gi zgraÏajo nad njim, kajti na cesti se spodobi nositi bo-
dalce skrito za pasom. Toda nekateri posebno napred-
ni ljudjé sleparijo in ubijajo ob belem dnevu in pred
vsem svetom, a to s toliko spretnostjo, da ostanejo kljub
temu moÏjé ugledni in velezasluÏni za domovino in
ãlove0 tvo & Egoizem nikakor ni prepovedan, drugaãe bi
moralo biti prepovedano Ïivljenje sploh; ali treba mu je
sluÏiti kolikor mogoãe graciozno ter ga ob priliki obliti
s svetlobo idej in nazorov.
216
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Milan se je namenil, da stopi v javno Ïivljenje, da se
posluÏi na svoj naãin ãlove0 kega sanjarstva in resniãne
ali hlinjene navdu0 enosti za razne visokoleteãe ideje in
ãlovekoljubne reforme. Kdor zna ta nerazumljiva nag-
njenja po svoje izkori0 ãati, doslepari se zlahka do slave
in denarja. Imeti mora fin voh in spretno roko, da se ne
loti mrtve stvarí, ki donese morda svetni0 ko gloriolo,
toda realnega niã. Kakor ne orje peska pameten kmet,
takó si ne hodi pameten politik kovat ugleda in zlatá iz
izrabljenih ali nerabnih idej &
Ni si domi0 ljal niti za trenotek, da bi bilo na vseh teh
naãrtih kaj neestetiãnega. Zakaj opazil je bil Ïe davno,
da prisegajo na estetiko in na etiko samó ljudjé, ki so Ïe
dosegli svoje sebiãne smotre ali ki so vsled svoje nemoãi
obupali, da bi jih mogli sploh kdaj doseãi & Sanjal je o
svoji prihodnosti sredi sentimentalnih ur, po sladkih ob-
jemih svoje ljubice.
Ali neumna zapoved kraljeva ga je vznemirila. Ni mu
izbrisala niãesar vaÏnega v naãrtih, toda bilo mu je, kot
bi mu bila padla kaplja tinte na ãist papir &
Vas je bila tiha in zapu0 ãena; nikjer ni bilo nobenega
ãloveka. Po nekem vrtu se je podilo par mladih praset z
umazanimi rilci, a na kupu gnoja poleg hi0 e je dremala
debela svinja. Ob poti so rasle stare tepke; koprive so
segale na obeh stranéh do vrh lesenega plotú pred vrto-
vi. Kmalu sta ostavila za seboj vso vas, par nizkih, s sla-
217
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
mo kritih koã. Cesta se je vila navkreber, nad visokimi,
ilovnatimi obronki. Kolikor vi0 je sta prihajala, tembolj
se je umikalo obzorje v megleno daljavo, kakor da bi stal
hrib na obreÏju globokega morja, segajoãega v nedo-
glednost &
Legla sta na travo, v senco velike jablane. Ble0 ãalo se
jima je pred oãmí, ko sta se ozirala navzdol po krasni
raváni. Zad za hribom se je Ïe temnilo, toda pred njima
se je leske tam vsa zemlja v veãernem zlatu. Zrak je bil
poln ãudovite svetlobe; razlivala se je po travnikih, kap-
ljala je od drevja, rosila je z nebá; njeni valovi so se bliÏa-
li, dotikali so se rok in trepalnic, dihali so v obraz z bo-
Ïajoão toploto & Tam doli se je svetilo veliko mesto,
morje belih poslopij med parki in vrtovi. Milan je izteg-
nil roko.
»Glej, Milena, vse kar vidi0 pred seboj, mesto in par-
ki in vsa zemlja, vse je od danes najino & «
Tedaj je stal pred njima dolgi Kolokotronij in devet
uniform je dremalo za njim. Njegov obraz je bil zeló za-
span in dolgoãasen.
»Oprostite, ali niste vi 0 tudent Milan?«
»Kaj vam je do tega?«
»Zapovedal nam je kralj, da vas obesimo na prvo dre-
vó.«
»Potemtakem seveda nisem 0 tudent Milan.«
218
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Kolokotronij se je zamislil. Zamislilo se je obenem
tudi ostalih devet uniform.
»Ali se ne izvolite legáti? âe preudarim razliãne okoli- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]